Blog

Zakaj postaja Internet stvari največja globalna panoga?

Objavljeno v nedelja, 03. november 2013 Komentarji: 0

Kaj sploh je to »Internet stvari«?

 

Za »očeta« skovanke Internet stvari (v originalu Internet of Things – IoT) velja leta 1968 rojeni britanski inženir Kevin Ashton, ki je besedno zvezo uporabil prvič daljnega leta 1999. Je ustanovitelj laboratorija Auto-ID Center na MIT (Massachusetts Institute of Technology), ki se je pričel ukvarjati z identifikacijo in sprožil to, kar danes imenujemo Internet stvari.


Zelo poenostavljeno povedano, če katerokoli napravo ali celo živo bitje povežemo v Internet, lahko govorimo o Internetu stvari. Dan danes je v Internet povezanih na milijarde ljudi, seveda preko osebnih računalnikov, tablic in pametnih telefonov. Kar 75% naprav, ki so danes povezane v Internet, neposredno ali posredno, je takega tipa. Do leta 2020 pa bo v Internet povezanih že preko 50% naprav, strojev in »stvari«, ki niso »standardne« komunikacijske naprave, kot smo jih vajeni, torej že omenjeni računalniki, tablice in telefoni. Povezani bodo preko majhnih naprav, ki bodo lahko enostavni senzorji ali pa kompleksni mikro računalniki, ki bodo imele možnost avtonomnega delovanja brez potrebe po dodatnem napajanju celo več let ali celo desetletij in najpomembneje, naprave se bodo povezovale (večinoma brezžično) v Internet.

 

Tako je že danes je v Internet povezan marsikateri sodobni televizijski sprejemnik. Povezani so tudi nekateri hladilniki in drugi gospodinjski aparati. Proizvajalci avtomobilov pričenjajo povezovati v omrežje tudi avtomobile. Pri tem niti ni toliko pomembno, kako kompleksna je naprava, ki je povezana v Internet in na kakšen način je povezana. Zato se pogosto poleg Interneta stvari (IoT – Internet of Things) uporablja tudi druge izraze ali sopomenke, kot so Machine-to-Machine (M2M), ki je značilen za telekomunikacijska podjetja, kjer se za povezavo uporablja mobilno omeje (GSM, UMTS, LTE), torej podatkovne storitve na osnovi SIM kartic. V industriji in proizvodnih podjetjih se uporablja izraz industrijski internet. Cisco pa je letos, verjetno tudi nekoliko iz čistih marketinških razlogov in lastnega globalnega pozicioniranja, z izraza IoT prešel na vseobsežni IoE (Internet of Everything) ali internet vsega.

 

O kakšnih in katerih tehnologijah govorimo?

 

Čeprav se je Internet stvari pričel razvijati pred desetletji kot zamisel, da se z uporabo tehnologije RFID (Radio Frequency Identification) spremlja izdelke ali naprave, pa je danes Internet stvari mnogo širše področje. Obsega celo kopico posameznih tehnologij tako na področju radijske in brezžične ter mobilne komunikacije, kot na področju povezavnih in mrežnih protokolov. Nadalje med Internet stvari štejemo programske platforme, ki podatke iz okolja zbirajo, jih povezujejo, shranjujejo in obdelujejo in pogosto kombinirajo tudi z drugimi podatki iz različnih baz. Čeprav gre v tem primeru za precej široko področje, ki sliši na ime »big data« in kjer se pogosto omenja tudi računalništvo v oblaku, pa je glavni del Interneta stvari analiza vseh teh podatkov ter učinkovita uporaba v obliki različnih aplikacij.

 

Takih aplikacij, ki interaktivno komunicirajo z napravami in stvarmi okoli nas je že danes ogromno in jih je mogoče najti tudi v bližnji okolici. Primeri takih enostavnih a uporabnih aplikacij so na primer prikaz razpoložljivosti oziroma zasedenost parkirišč v mestu, aktualni prikaz prihodov mestnih avtobusov na posamezna postajališča ali pa spremljanje aktivnosti posameznika skozi celoten dan in prikaz porabe energije (kalorij).

 

Priložnosti in globalni tržni potencial

 

Ker je očitno, da se na osnovi tehnologije Interneta stvari odpira cel kup novih možnosti uporabe za najrazličnejše namene, je pomembno tudi dejansko razumeti razloge ter praktične možnosti uporabe na trgu. Le te pa narekujejo tehnološke omejitve, ekonomske zmožnosti posameznika, družbe ali podjetja ter nenazadnje tudi družbeni, etični in varnostni vidiki.

 

Ni namreč samo po sebi umevno, da se postavi na ulice mesta kamere ali kakšne druge senzorje, ki zbirajo in pošiljajo v neke centre podatke, ki so lahko sporni glede varovanja zasebnosti in se hkrati lahko uporabijo brez vednosti posameznika tudi za namene, ki kršijo zakon ali so moralno etično sporni.

 

Kljub vsem tem in podobnim zadržkom, se v svetu dnevno pojavlja čedalje več novih načinov uporabe te tehnologije. Pri tem gre v veliki večini primerov za aplikacije, ki imajo dodano vrednost za uporabnike in so redko sporne s pravnega ali moralno etičnega vidika. Ker se uporaba širi praktično na področju vseh panog in tudi našega vsakdanjega življenja, se samo po sebi postavlja vprašanje, za kako velik globalni trg in industrijo prihodnosti gre. Velik izziv predstavlja že opredelitev, kaj vse gre šteti v ta segment, če hočete, industrijo.

 

Pa vendar je bilo v zadnjih letih opravljenih mnogo analiz trgov, v zadnjem času tudi zelo profesionalnih. Tako zbrane ocene so si sicer precej različne. Za občutek pa gre morda našteti nekaj ocen in številk, ki vsaj v grobem dajejo vedeti, za kakšen trg in obseg trga globalno gre in zakaj je ta industrija danes tako zelo zanimiva.

  • Ena od prvih napovedi, ki jo je pred leti lansiral Ericsson in se še ni ukvarjala z ekonomiko je trdila, da bo leta 2020 v Internet povezanih preko 50 milijard "stvari".
  • Intel je objavil, da bo v domu družine s štirim člani, ki ima danes v povprečju do 10 povezanih naprav, leta 2017 okoli 25 povezanih naprav in do leta 2022 že kar 50 povezanih naprav.
  • Po napovedih raziskovalnega podjetja Markets and Markets, ki je objavilo raziskavo letos maja, naj bi že leta 2017 trg Interneta stvari obsegal 290 milijard ameriških dolarjev in imel letno stopnjo rasti okoli 30 odstotkov.
  • Da gre res za panogo in ne zgolj tehnologijo je pokazala tudi Kitajska, ki je pred leti napovedala dolgoročno podporo Internetu stvari in to podkrepila z oblikovanjem posebnega inovacijskega fonda v višini 5 milijard juanov, kar znese okvirno 800 milijonov ameriških dolarjev.

 

Glavni izzivi

 

Kljub velikemu potencialu pa je pri realizaciji idej v praksi, kar precej ovir. Tako globalno, kot tudi lokalno. Če se tokrat ustavimo zgolj pri uporabi Interneta stvari v podjetjih, potem lahko glavne ovire ali izzive, kot pogosto radi zapišemo, pri uvajanju rešitev na osnovi Interneta stvari strnemo v pet večjih skupin, ki pa niso značilne samo za Internet stvari v podjetjih:

 

Pomanjkljiva znanja in kompetence zaposlenih
Ker gre za relativno novo področje, ki je tudi zelo obsežno na eni strani ter po drugi strani tudi različno opredeljeno, je po podjetjih premalo znanj na tem področju. To velja tudi za tista podjetja, ki že tradicionalno delujejo na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij, še toliko bolj pa to drži za podjetja v drugih panogah.

 

Pomanjkanje zavedanja o učinkih pri vodilnih v podjetjih
Ker je Internet stvari predvsem tehnologija, je pogosto težko predstavljivo, za kaj in kako bi bila ali je ta tehnologija uporabna. Še posebej to velja, če jo je mogoče uporabiti in izkoristiti v tistih panogah in za takšne namene, kjer tega ne bi pričakovali ali nismo vajeni. Taki bolj nenavadni primeri so na primer uporaba v živilski in prehranjevalni industriji, kjer se lahko spremlja govedo ali pa na področju trajnostnega ravnanja z odpadki, kjer se spremlja izdelke oziroma natančneje embalažo na poti od proizvodnje, preko trgovskih polic do uporabnika ter nazadnje do smetnjaka oziroma reciklažnega centra.

 

Ni očitne in neposredne povezave med izdelki ter storitvami in Internetom stvari
Ključno pri tem je spoznanje, da ni bistvena tehnologija, ampak primer in način reševanja določenega problema. To pa pogosto pomeni, da tehnologija omogoča marsikaj (pogosto na papirju ali kot prototip), rešitev pa nima jasno izraženega učinka oziroma koristi, ki se v podjetjih meri z dodano vrednostjo v obliki povečane prodaje, višje marže ali pa kot prihranki pri proizvodnji, distribuciji izdelka ipd.

 

Pomanjkanje in nezrelost standardov
Ker se v internet povezujejo najrazličnejši senzorji, stroji, naprave in druge »stvari« in je to mogoče početi dan danes na različne načine, se pojavlja mnogo vprašanj in težav ravno na področju standardizacije in interoperabilnosti. Pri tem ne gre zgolj za standarde, ki omogočajo in zagotavljajo povezljivost, ampak tudi za mnoge druge, kot so na primer standardi in protokoli za izmenjavo podatkov, standardi pri arhitekturi programske opreme, varnosti in zasebnosti in drugi.

 

Relativno visoki stroški povezani z infrastrukturo
Za delovanje rešitev, ki jih omogoča Internet stvari je potreben, kot že ime samo pove, Internet. Čeprav ga je čedalje pogosteje moč najti okoli nas, pa še vedno ni tako samo po sebi umevno imeti dostop do Interneta, še posebej v deželah in krajih, ki so manj razviti ali pa področja, kjer je postavitev mobilnega omrežja za operaterje manj zanimiva ali pa ekonomsko vprašljiva.  Poleg tega pa je potrebno imeti v okolju mnoge senzorje, ki so povezani v omrežje in jih na dolgi rok tudi vzdrževati. Senzorji so lahko zelo enostavni, lahko pa zelo zahtevni in zato tudi dragi. Za mnoga podjetja, ki nimajo lastnih inženirjev informatikov ali skupin, ki pokrivajo v podjetju področje informatike, predstavlja infrastruktura še toliko večji izziv in tudi strošek.

 

Kaj pridobijo podjetja s tehnologijo Interneta stvari?

 

Kakšne so natančno koristi dan danes in tudi v bodoče je odvisno od posamezne panoge oziroma področja v katerem podjetje deluje. Velja pa, da mnoge koristi tehnologija še obljublja in napoveduje, čeprav je že precej rešitev na trgu. Predvsem je mnogo zanimivih rešitev na voljo že na segmentu transporta in logistike. Sicer pa so glavni pozitivni učinki, ki jih za podjetja prinaša Internet stvari naslednji:

  • Večji in natančnejši vpogled v poslovanje podjetja
  • Bolj dinamičen in hitrejši odziv na dogodke v okolici in na trgu
  • Povečana učinkovitost delovnih mest
  • Povečana produktivnosti zaposlenih
  • Povečana stopnja sodelovanja med oddelki v podjetju
  • Povečana mobilnost zaposlenih ter njihova večja prilagodljivost

 

Internet stvari in Slovenija

 

V Sloveniji je podobno kot v drugih deželah področje sicer relativno novo. Se pa izjemno hitro razvija in veliko rešitev je že do sedaj temeljilo na konceptu in tehnologijah Interneta stvari, le da se jim ni tako reklo.

 

Od leta 2011 naprej, ko je bil vzpostavljen, v Sloveniji deluje in se razvija mednarodno vpet kompetenčni center z imenom OpComm, ki ima za poslanstvo razvoj tehnologij in kompetenc na področju Interneta stvari in M2M. Trenutno v centru aktivno deluje osem slovenskih podjetij, dve fakulteti, en javni inštitut ter zasebni inštitut. Ta skupina organizacij je že leta 2010 prepoznala pomen in priložnosti, ki jih nudi in omogoča Internet stvari. V centru nastajajo poleg materialne opreme in namenskih senzorskih in komunikacijskih modulov tudi različne aplikacije za iOS, Android in Windows okolja. Eno pomembnejših razvojnih področij pa predstavlja odprta komunikacijska platforma Occapi, ki omogoča povezovanje različnih senzorjev in modulov, zbiranje podatkov, njihovo shranjevanje in obdelavo. Ti podatki so nato tudi ključni pri razvoju novih aplikacij. Za tiste, ki ste nekoliko bolj domači z Internetom stvari lahko zapišemo, da je Occapi platforma podobna Pachube platformi, ki je bila ena prvih v svetu. Sedaj v prvotni obliki slednja več ne obstaja in se je tudi preimenovala v Xively.

 

Več o centru si lahko preberete na spletni strani www.opcomm.eu. Kompetenčni center OpComm je odprt in vabi k sodelovanju vsa podjetja, organizacije in posameznike, ki jih področje zanima, bi se želeli z njim pobliže spoznati ali pa se z njim že ukvarjajo.

 

V čem je Internet stvari drugačen od ostalih panog

 

V prvi vrsti gre za tehnologijo in po mnogih tudi za koncept, ki prinaša transparentnost. To pomeni, da se bo v okoljih, kjer je vpeljan Internet stvari, nemogoče ali pa vsaj zelo težko »skriti«. To velja tako za mesta (pametna mesta), kot tudi podjetja.

 

Hkrati je to tehnologija, ki deluje v realnem času, kar pomeni, da s posodabljanjem stanja in aktualnimi podatki ni težav, saj stalno pritekajo sveži in aktualni podatki o stanju ali delovanju. Mnogi sistemi danes trpijo ravno zato, ker jih je potrebno ročno ali na zahtevo osveževati, kar pa predstavlja velik strošek in pogosto se potem uporabo opusti ali pa sama zamre.

 

Tretja posebnost je, da deluje zbiranje podatkov ter komunikacija naprav (stvari) tudi med njimi samimi ali med njimi in centralnimi ali distribuiranimi programi, ki podatke zbirajo, shranjujejo in obdelujejo, samostojno in avtomatizirano. Z drugimi besedami, ne potrebuje se posebna interakcija ljudi.

 

Zadnja, a ne najmanj pomembna posebnost pa je, da so v večini primerov začetni stroški za enostavne rešitve zelo dostopne in poceni. Zelo pogosto začetniki in mladi uporabljajo tako imenovane DIY (Do-It-Yourself) sisteme. Med njimi je najbolj znan Arduino, ki je popularen tudi med študenti, pa še kakšen bolj profesionalen uporabnik bi se našel. Tisti, ki jih to zanima, si lahko več o tem preberejo v knjigi »Building Internet of Things with the Arduino«. To vse skupaj pa tudi pomeni, da je mogoče mnogo idej spraviti v življenje že za zelo sprejemljivo ceno in s tem omogočiti razvoj rešitev tudi tistim, ki nimajo veliko zagonskih sredstev. Posledično se da na ta način pomembno pospešiti razvoj podjetništva, start-up podjetij in razvoj malih in sredjnih podjetij.

 

Namesto zaključka

 

Ob koncu zapisa je jasno le, da gre za res obsežno tehnološko in poslovno področje, ki ima in bo imelo vpliv na mnoga področja našega življenja. V naslednjih zapisih se bomo dotaknili posameznih področij, tako tehnoloških, kot ne tehnoloških, kjer ima ali bo imel vpliv Internet stvari.

 

Do takrat pa si lahko ogledate še nekaj predstavitev, kako si Internet stvari zamišljajo in predstavljajo po svetu:

 

O Internetu stvari in uporabi bo tekla beseda na že tretjem mednarodnem dogodku Living bits and things 2013, ki bo potekal 12. in 13. novembra letos na Bledu. Na dogodek se lahko prijavite preko spleta s klikom na PRIJAVA.


What does Internet of Things have to do with social media, marketing and sales?

Objavljeno v sreda, 20. julij 2011 Komentarji: 0

things_img_9788Recently I received this question and it made me think for a while. In fact it took me more than just a while. Why? Because this is a great perspective to watch and see the Internet of Things (IoT) development and its technology implications. We can't predict the future but we can put together some scenarios and simulate them ... Exactly this is also the point of the question. With addition of more or less smart devices and sensors to the Interent of Human, we can better understand our world and make the difference.

So basically and again ... technology and connecting devices is one thing, making sense out of it is what Internet of Things adds to the future of Internet. besides simple IoT applications connecting few temperature sensors arround the globe and mapping them on the Google map together with current temperature is only the beginning. Though there are many other, much more advanced applications and even complex services available based on the IoT technology (mostly using RFID and M2M), such basic projects as worldwide temperature sensing are the cornerstones of future Internet. This is also what history teaches us ... just to recall recent case with Twitter. When it was launched mostly comments where like "Why the hack should one send less than 150 chars messages over the Internet?" or "What's the point I follow some strangers on the Twitter?". Well Twitter has become very important media channel, at least.

So the question is not if, but rather when Internet of Things meets social media, marketing and sales. I already have spoted some intersting products and applications which goes beyond basic IoT or in popular language. We've seen IoT 1.0. We're expecting to see IoT 2.0.

Why Internet of Human doesn't work on the first »Internet of Things week« event?

Objavljeno v torek, 28. junij 2011 Komentarji: 0

June, 6th, 2011

I'm sitting in the lecture room on University Pompeu Fabra in Barcelona and I'm writing this blog, which will not be shared until I find the reason why my computer doesn't want to connect to Internet of Human. I also wouldn't be writing the blog if my Internet connection would have worked. Probably. I would rather surf the web.

So how do we expect that Internet of things will work if we can't deliver simple but reliable Internet of human connection? Well on the other hand the Internet of things may speed up deployment of new and additional Internet connections worldwide. Especially adding high speed connections (over 10Mbps) in order to support more advanced services. So do we first have to take care of the Internet infrastructure to help IoT services to develop or vice versa, are IoT deployments going to become major Internet infrastructure deployment drivers?